Velebitska planinska pot: Kako preživeti 4 dni v divjini s samo dvema majicama

Na kaj pomisliš ko slišiš besedo “dopust”? Verjetno na toplo morje, plažo, koktejle,… In najverjetneje ne na Velebitska planinska pot. 

Ko jaz pomislim na dopust, se vedno vprašam: kaj novega bomo tokrat ušpičili. Ker se zadnje leto in pol ukvarjam v največji meri z bivakom upanja, pozabim na dopust. Če bi bilo po moje, bi ostala doma in vseh 17 dni spala, ugasnila računalnik, telefon in odklopila. No, po dveh dveh bi mi bilo že prav naporno od dolgočasja.

Letos smo za prvi maj najprej popihali v Francosko Bretanijo. O tem še moram pripraviti zapis. Še posebej zdaj, ko me je spet napadla palačinka manija. :)

Za glavni dopust sva se z Marijanom odločila, da gremo prečit Velebit. Prehodit 170km v desetih dneh niti ni ne vem kaj. To pa že zmoremo!

Ah… Bilo je vse prej kot lahko. Ampak o tem v nadaljevanju. Te zanima kako smo se imeli na Velebitski planinski poti in zakaj sva z Broncotom prehodila samo dobro tretjino poti?

Velebit, največje hrvaško gorstvo, je dom številnim naravnim in kulturnim lepotam. Velebitska planinska pot, ki se vije po grebenu gorstva, ponuja edinstveno priložnost, da doživite to raznoliko pokrajino.

Osnovna trasa Velebitske planinske poti se razteza od Zavižana do Paklenice, z dolžino približno 100 kilometrov. Pot je dobro markirana in razmeroma lahka, zato je primerna tudi za začetnike. 

Ker se Velebit začne in konča veliko pred Zavižanom in Paklenico, sva se odločila, da prehodiva celoten Velebit.

Prvi del poti vodi skozi Rožanske kukove, ki so znani po svojih strmih apnenčastih vrhovih. Od tu se pot nadaljuje do najvišjih vrhov srednjega Velebita, med katerimi so Veliki Zavižan, Mali Zavižan in Sveti Jure. Na tem delu poti se odprejo čudoviti razgledi na Jadransko morje in otoke.

Zadnja tretjina poti vodi skozi Dabarske kukove, ki so prav tako znani po svojih značilnih kraških oblikah. Pot se konča v Paklenici, enem najlepših kraških parkov na svetu.

Velebit je bil poseljen že od prazgodovine. Vzdolž poti boste lahko videli številne zanimive zgodovinske lokacije in objekte, kot so utrdbe, cerkve in tradicionalne vasi.

Verjetno že poznaš mojo filozofijo: “Na kakršnokoli potovanje vzamem s sabo samo dve merino majici, dvoje merino spodnjih hlač in dva para merino nogavic.”

Poleg tega, sem imela s sabo še ¾ pajkice in kratke hlače iz merino volne. Ter ene dolge tehnične hlače in tehnični anorak. 

V bistvu sem imela spakirana dva paketka oblačil:

• prvi paketek za hojo po Velebitu,
• drugi paketek pa za čas ob morju.

Oba paketka sta bila spakirana minimalno, po moji filozofiji.

Največ teže v nahrbtniku je zavzela hrana. Ampak ne moja, temveč Broncotova. :) Ker ima g. direktor 40kg, pomeni, da na dan poje 400g briketov. Za tak pohod smo planirali 600g hrane za vsak dan. 

Fizična pripravljenost

Preden se odpravite na pohod po Velebitski planinski poti, je pomembno, da imate dobro fizično pripravljenost. Pot je razgibana in zahteva dobro telesno kondicijo. Priporočljivo je, da se pred pohodom redno ukvarjate s hojo ali drugimi športnimi dejavnostmi.

Oprema

Za pohod po Velebitski planinski poti boste potrebovali naslednjo opremo:

• pohodne čevlje
• pohodne palice,
• nahrbtnik,
• oblačila, primerna za različne vremenske razmere,
• sončna krema, klobuk in sončna očala,
• hrana in pijača,
• prva pomoč.

Že dolgo let sem bosonoga… kar pomeni da nosim bosonoge čevlje tudi v hribe. Žal pa bosonogi čevlji niso primerni za Velebit. Tako jaz, kot tudi Bronco, sva zaradi tega “odstopila”. Četrti dan so se mi naredili ogromni žulji na podplatih, Bronco je pa dobil ureznine po tačkah.

Poleg čevljev je izredno pomemben tudi nahrbtnik. Dokler tega nisem dala na ramena, nisem verjela, da lahko obstaja ruzak, v katerem imaš 15kg + in nimaš občutka da nosiš tako težak ruzak.

Načrtovanje poti

Preden se odpravite na pohod, je pomembno, da načrtujete pot. Pri tem upoštevajte svojo fizično pripravljenost, razpoložljivi čas in vremenske razmere. Na voljo vam je več možnosti za načrtovanje poti:

• Uporabite že pripravljene zemljevide ali navigacijske aplikacije.
• Pogovorite se z izkušenimi pohodniki.
• Pridružite se organizirani pohodniški skupini.

Če se odločite za načrtovanje poti sami, je pomembno, da se predhodno pozanimate o razmerah na poti. Pri tem lahko pomagajo informacije na spletnih straneh, v planinskih društvih ali pri lokalnih prebivalcih.

Priporočeni termini za pohod

Velebitska planinska pot se lahko prehodi vse leto, vendar so nekateri termini bolj primerni kot drugi. Najboljši čas za pohod je v spomladanskih in jesenckih mesecih, ko je vreme najugodnejše. Poletni meseci znajo biti čisto preveč vroči. V tem času je tudi največ možnosti za prenočevanje v planinskih kočah. Če se odločite za pohod v teh letnih časih, je pomembno, da se zavedate možnih vremenskih nevšečnosti.

Možnosti prevoza in nastanitve

Do izhodišča in zaključka Velebitske planinske poti lahko pridete z avtomobilom, avtobusom ali vlakom. Vzdolž poti je več planinskih koč, kjer lahko prenočite. Poleg tega je na voljo tudi možnost bivakov ali kampiranja. 

Midva sva imela kar velik logistični zalogaj. Ampak sva imela srečo, saj je bil Marijanov sodelavec tisti vikend v Stinici. Prosila sva ga, da odpeljemo avto na cilj v Gračac, in naslednji dan nas odpelje na Vratnik. 

Sicer bi z Broncotom prvi dan štartala zgodaj zjutraj in bi se z Marijanom dobili šele zvečer ali pa celo naslednje jutro. K sreči smo vsi skupaj štartali. Res smo hvaležni sodelavcu in njegovi partnerki, da sta nam naredila tako veliko uslugo.

Varnost in previdnost na poti

Med pohodom je pomembno, da upoštevate naslednje varnostne ukrepe:

• Obvezno se oborožite s potrebno opremo in se zavedate možnih nevarnosti.
• Pozorni bodite na vreme in se v primeru slabega vremena pravočasno umaknite.
• Bodite previdni pri hoji po strmih terenih in v bližini breznih.
• Če se izgubite, ne obupajte in poskusite ohraniti mirno glavo.

Med pohodom je pomembno, da ste spoštljivi tudi do narave. Izogibajte se onesnaževanju okolja in spoštujte živali in rastline. In če boste dovolj tihi, lahko srečate tudi medveda. 

Za več informacij o Velebitski planinski poti najdete na spletnih straneh Hrvatskog planinarskov saveza.

Velebitska planinska pot oz. cel Velebit je resnično odmik od ponorelega sveta. Na severni strani krasni bukovi gozdovi, na južni razledi na morje in otoke. Ker je bila pa to moja prva daljša pohodna pot, bi marsikaj za v prihodnje tudi spremenila.

Bosonogi čevlji

Definitivno bi zamenjala čevlje. Bila sem prepričana, da bom zmogla in da mi Velebitske skale ne pridejo do živega. Ampak sem se motila. Premužičeva staza je dolga 57km in vseh 57km hodiš po nametanih kamnih.

V bosonogih čevljih sta gleženj in podplat veliko bolj aktivna kot v navadnih. Hkrati so pa čevlji izjemno mehki in tanki. Kar pa ni dobra kombinacija za ostre skale Velebita.

Čevlji za Broncota

Tudi Bronco je imel težave z blazinicami. Že konec drugega dneva je pričel šepati in tako sem samo upala, da se bo vse dobro razvilo do Baških Oštarij, kjer je bil hostel. K sreči je Bronco zdržal - res sem ponosna na njega, ampak sva se zaradi najinih podplatov in blazinic odločila, da ne nadaljujeva poti. 

Poleg tega je pa Bronco dan pred pohodom pojedel neko začinjeno meso in imel 4 dni drisko. Kako je zdržal to vse,… ne vem. Ampak sem ponosna na njega.

Nahrbtnik za Broncota

Broncotu sva kupila oprsnico, na katero lahko montiraš nahrtbnik. Kupila sva jo že na začetku poletja in nekako mi ga ni uspelo navaditi, da nosi 4kg. Namreč prvi del sva imela samo 3kg hrane, na drugem delu poti bi pa potrebovali 4kg hrane. Mogoče naslednjič.

Nahrbtnik zame

Spomladi me je prijatelj prosil, da prinesel na Komno dve 1,5l Ori. Moj ruzak je bil tako težak, da mi ni bilo jasno kako lahko nekdo nosi 15kg ruzak. Od Marijana sem za pohod dobila njegov Mammut nahrbtnik in bila navdušena! Tako majhen a toliko stvari gre vanj. Lepo se nosi, če bi Bronco nosil svojo hrano, bi bil lahek. Tako je bilo pa čutit vsak gram dodatne teže. 

Definitivno ponovimo tako pot, mogoče ne tako težko in logistično naporno, ampak bo potrebno kupiti pravi nahrtbnik.

Hrana

Nekako mi ni dišalo da bi jedla 10 dni hrano iz konzerv. Zato sem predlagala Marijanu, da nama za dve porciji pripravim zelenjavne tortilje. Osem tortilj v ruzaku je bilo težkih vsaj dve, če ne tri kilograme! Definitivno ne nosim s sabo več pripravljene (težke) hrane. In definitivno še bolj točno napišemo koliko hrane potrebujemo za posamezen dan.

Definitivno vam priporočam Velebitsko planinsko pot. Pozanimajte se pri drugih, ki imajo izkušnje z Velebitom, daljšimi pohodnimi poti, … in poslušajte njihve nasvete. Še posebej če vam odsvetujejo bosonoge čevlje. 

Velebit je krasen! Divjina in razgledi. Odmaknjenost in hkrati bližina civiljizacije. Edinstven in hkrati blizu.

Poglejte si ta video, kako zgleda pot od Zavižana do Baških Oštarij - del, ki ga največ pohodnikov prehodi.