Merino ovce in zgodovina ovac

O merino volni je bilo na moji facebook strani že veliko napisanega. Ker se vsake toliko kar razpišem, bom lahko za moje dolgo pesnjenje koristila blog. :) 

Danes vam predstavljam kratko zgodovino volne. Ni veliko znanega kako naj bi nastala ovca, kot jo poznamo danes. Predvideva se, da naj bi se sodobne pasme domačih ovc razvile iz muflonov.

Mufloni

Mufloni izvirajo iz jugozahodne Azije, kjer živi vrsta, poznana kot azijski muflon. V času kamene dobe so jih ljudje naselili na Korziko, Sardinijo, Rodos in Ciper. Morda kot divje udomačene živali, ki so se nato v zadnjih nekaj tisoč letih razširile po gorski notranjosti teh otokov in se razvile v novo vrsto, imenovano evropski muflon. Na teh otokih so mufloni zdaj redki, uspešno pa so jih naselili v srednjo Evropo, vključno z Nemčijo, Avstrijo, Češko, Slovaško, Slovenijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, ter celo v nekatere severnoevropske države, kot je Finska.

Mezopotamci

Na idejo, da bi izkoristili krzno živali, ne da bi jo za ta namen ubili, so menda prišli ljudje med rekama Tigris in Evfrat v Mezopotamiji (grško: »medrečje«), torej v zibelki civilizacije, nekje v desetem tisočletju pred našim štetjem. 

Ko se človek obleče v krzno živali, je žival mrtva, pri čemer je manj pomembno, ali jo je človek sam ubil: krivda je vpisana v človeka, njegovo preživetje po zaslugi toplega krzna je bilo posledično odvisno od umora živali. Z volno je zadeva drugačna - človek lahko dolga leta in brez krivde živi v sožitju z ovco ali kozo, ki ga vsako leto obleče v toplo odejo in ga obenem nenehno hrani z mlekom. Gol človek, občutljiv na ostro klimo, ne bi mogel preživeti brez volne. Vse ostalo, bombaž, lan, konoplja in tudi svila, ki nastaja v ciklusu življenja neke žuželke, nima te povezave z življenjem.

Verjetno imam zaradi tega občutek, kot da me vedno nekdo neprestano objema in boža. Volna je nekaj najbolj naravnega v kar lahko oblečemo svoje telo.

Ovca, žival, ki je mobilna in uživa rastline, ki drugim prežvekovalcem ne teknejo, je idealna spremljevalka človeka, saj zadovoljuje vse njegove osnovne potrebe po hrani in oblačilih. Že nekje okoli tretjega tisočletja pred našim štetjem so se ovce razširile po večjem delu Sredozemlja. 

Ovce so izginjale in se ponovno pojavljale. Njihova zgodovina postane posebno dinamična v modernem času in med evropsko kolonizacijo, ko je bil uvoz ovc zakonsko urejen, pogosto z zelo ostrimi kaznimi - v Španiji je bil uvoz ovc do 18. stoletja kaznovan z usmrtitvijo.

Mešanje vrst in uvoz iz Azije sta bogatila izbor tkanin. V 14. stoletju je v Veliki Britaniji vladal kralj Edvard III., ki so mu pravili "trgovec z volno", saj se mu je posrečilo razviti lokalno proizvodnjo in odpraviti odvisnost od uvožene volne.

Zaporniki, pregnani v Avstralijo, so samo z nekaj ovcami začeli eno najuspešnejših svetovnih industrij volne.

Lanolin in kozmetična industrija

Pomembnost znanosti in dobička je odprla novo področje izkoriščanja volne. Že antični zdravniki so poznali zdravilne lastnosti masti, ki so jo pridobivali iz volne. V številnih kulturah so to mast uporabljali za zdravljenje raznih bolezni, predvsem kožnih, pa tudi drugih, denimo prehlada.

Industrijska obdelava volne in vseh njenih sestavin, torej lanolina (mast) je v veliki meri odprla tudi področje industrijske kozmetike. Dandanes skoraj da ni kreme za obraz brez lanolina. Lanolin uporabljajo tudi v druge namene, denimo za vzdrževanje čolnov.

Ovce in volna v zgodovinski perspektivi označujejo razmeroma hiter družbeni napredek, hkrati pa veliko tveganje. Ena od takih je ekološka katastrofa v Severni Afriki v antiki kot tudi popolna sprememba ekološke slike Velike Britanije po reformah Henrika VIII.

Danes je proizvodnja volne in volnenega tekstila v glavnem ekskluzivna in lokalna, s stabilnim, vendar razmeroma majhnim prostorom na svetovnih trgih.

Verovanja in rituali

Volna ima še dandanes poseben položaj v postopkih in verovanjih v vsakdanu. Na Balkanu je še danes prisoten običaj, ko novorojenčku okoli roke zavežejo nitko rdeče volne. Simbolika krvi in tvari, ki je obenem živa in mrtva (žival, ki je dala volno, je ostala živa), zagotavlja novorojenčku uspešno preživljanje.

Boginja Atena in njen konflikt s Pozejdonom

Volna kot prenosnik plodnosti/spolnosti se pojavlja v mitološki zgodbi o Ateni in njenem konfliktu s Pozejdonom. Moški bog poskuša Ateno kaznovati na običajen način - s posilstvom. Atena odrine boga in sperma pade na njeno nogo. Boginja vzame košček volne, obriše spermo in volno vrže na tla. Iz zemlje se rodi Erihtonij, čigar prvi del imena vsebuje "volno".

Toliko za moj prvi poglobljeni zapis o zgodovini volne, ritualih, mitih in dejstvih. V naslednjem zapisu se pa odpravimo do naših mehkih merino ovc. Da doživimo njihov objem narave, nam ni treba daleč.

vir: Wikipedija, Svetlana Slapšak: Volna in telo